Združitve in prevzemi (M&A) podjetij v težavah ali stiski

Ob pogledu na dogajanja v Sloveniji in na bližnjih trgih EU, ki so za slovensko gospodarstvo izjemno pomembni, vidimo, da se tako podjetja kot posamezniki spopadajo z večjimi izzivi. Imamo visoke (in še vedno rastoče) obrestne mere za kredite in vztrajno visoko inflacijo, beležimo pritiske zaposlenih za dvig plač – stroškov dela, na drugi strani pa vidimo pomanjkanje usposobljene delovne sile, bližnje države, ki so gospodarsko zelo pomembne za Slovenijo že kažejo znake ohlajanja gospodarske aktivnosti. Tudi na trgu cen surovin (materialov) in energentov ni enostavno in so vidna nihanja. Dodatno k temu pa je Slovenija v poletnih mesecih beležila še naravno katastrofo s poplavami, ki bo pustila gospodarske posledice, ravno ko smo nekako »pozabili« na epidemijo Covid-19 v prejšnjih letih.

Tudi po podatkih SURS, ki meri poslovne tendence in mnenje potrošnikov na mesečni ravni, vidimo, da je kazalnik gospodarske klime v letu 2023 negativen prav v vseh mesecih (1-8). Negativne vrednosti kazalnika gospodarske klime (spodaj v grafu viden z modro barvo) smo videli v času finančne krize (od leta 2008 naprej do 2014) in nato ponovno v letu 2020, zaradi epidemije Covid-19.

Takšni izzivi predstavljajo zahtevne tržne in finančne razmere, tako za posameznika, kot za podjetja in bi jih lahko poimenovali tudi recesijski sprožilci. Ne želim biti črnogled, a očitno je pred nami nemirno obdobje in nekateri bodo imeli zagotovo koristi od tega gospodarskega okolja. Tukaj imam v mislih iznajdljive investitorje, ki vidijo možnosti in priložnosti posla na dolgi rok in bodo iskali privlačne investicijske priložnosti, torej podjetja z nižjim vrednotenjem in kakovostnimi sredstvi. Na drugi strani pa bodo tudi takšni, ki bodo beležili izgube iz tega okolja, torej bodo prisiljeni v odprodajo določenih delov podjetja ali celote, pod nižjimi vrednostmi, kot bi jih pa lahko dosegli še pred časom. Ta članek obravnava na splošni ravni tematiko združitev in prevzemov (M&A) podjetij v težavah ali stiski, tako imenovan »Distressed M&A«. Glede na okolje v katerem živimo in predstavljene izzive, ki so pred nami, bodo združitve in prevzemi podjetij v težavah prav gotovo pridobili tako na pomenu kot na številu.

Kaj mislimo z združitvami in prevzemi v težavah in primerjava s običajnimi združitvami in prevzemi

Združitve in prevzemi v težavah (t.i. »Distressed M&A«) se razlikujejo od združitev in prevzemov brez težav ali »običajnih« združitev in prevzemov, saj mislimo na nakup sredstev, deležev ali podjetij, pri katerih je prodajalec ali celo prevzeto podjetje v finančni stiski. Gre za podjetja, kjer se je poslovanje močno skrčilo ali pa celo povsem zaustavilo. Lahko, da ima podjetje na voljo še nekaj časa za potencialni preobrat in izboljšave ali pa je zaradi nelikvidnosti že v zgodnjih pogovorih s posojilodajalci za refinanciranje posojil, lahko, da je podjetje že v pogajanjih za postopek prestrukturiranja ali pa celo v uradnem insolvenčnem postopku.

V primerjavi z običajnim postopkom združitev in prevzemov je časovni okvir združitev in prevzemov v težavah na splošno skrajšan, prav tako je zmanjšan nabor informacij, ki so na splošno na voljo potencialnim kupcem. Dodatno se transakcije v težavah običajno izvajajo z opozorilom kupcem – torej kakršno je stanje, kje so težave ipd. To pomeni, da imajo kupci manj pogodbene zaščite, kar se tiče garancij, prav tako je vprašljiva zaščita z garancijami v primeru, da je sam prodajalec v težavah. Gre za bolj stresen, nepopoln in negotov postopek za vse vpletene, tako za prodajalca, kupca, zaposlene, svetovalce in posojilodajalce ter druge deležnike. Reakcijski čas je kratek, potrebno je torej hitro ukrepanje in hitri odzivi s strani vseh vpletenih.

Kakšen je postopek združitve in prevzema v težavah

Potek postopka je odvisen od stopnje težav v podjetju. Če podjetju še ne grozi neposredna insolventnost v skladu z zakonom (ZFPPIPP) ima lahko še dovolj časa za izvedbo običajnega postopka z dražbenim postopkom za dosego višje kupnine. Bližje kot je podjetje insolventnosti, manj je časa na voljo za prodajo in posledično bo vrednost nižja..

Kupec, ki izvaja nakup oz. prevzem družbe v težavah običajno naleti na omejene in podstandardne informacije, ki so mu na voljo. Skrbni pregled je tako časovno gledano kratek (stisnjen) in dokumenti, ki so na voljo so omejeni. Ključno je torej zgodnje prepoznavanje težav, s ciljno usmerjenim skrbnim pregledom na kritična vprašanja in tveganja.

Odvisno od resnosti težav v podjetju, lahko investitorji »vstopijo« v podjetje tudi z odkupom njenega dolga, po znižani vrednosti (z diskontom). Kar nekaj takšnih primerov so že izvedli skladi zasebnega kapitala v Sloveniji, ki so od bank ugodno odkupili posojila (terjatve) do podjetij v težavah. Investitorji tako s prevzemom dolga pridobijo dostop do ključnih informacij o podjetju in tudi strateško prednost pred drugimi interesenti.

Strukturiranje transakcije in kupnine

Priporočljivo je, da se struktura transakcije definira že na začetku postopka, da se ne izgubimo naknadno v različnih možnostih. Kupec in prodajalec imata pri strukturi pogosto različne poglede in tukaj lahko pride do napetosti. Prodaja deležev v podjetju, k čemur težijo prodajalci, je običajno hitrejša, dokumentacija za transakcijo enostavnejša. Potencialni kupec podjetja v težavah pa se običajno odloča bodisi za nakup premoženja oz. sredstev (t.i. »asset-deal«), ali da se sredstva, ki tvorijo poslovno celoto prenesejo na novo podjetje (t.i. »carve-out«) in se nato to novo podjetje prevzame. Ti načini zmanjšujejo tveganje, da bi kupec podedoval neznane in morda prikrite obveznosti, a glede postopka transakcije je to bolj kompleksno in terja več časa. Odvisno od težav podjetja, se lahko zgodi, da so potrebna tudi soglasja za prenos teh sredstev ali za oddelitev.

Glede strukturiranja končne nakupne oz. prevzemne cene, se prodajalci podjetij v težavah po navadi ne strinjajo z oblikami prilagoditve kupnine, kot pri običajnih postopkih (npr. zaključni računi – »closing accounts« ipd.). To zahteva dodaten čas, torej zavlačuje postopek in vnaša negotovost. Plačilo fiksne cene je bolj enostaven in hitrejši način, kjer se lahko tudi določen del kupnine deponira oz. hrani pri notarju kot varovanje pred morebitnimi tveganji v prihodnje. Tu mislimo predvsem na potencialne obveznosti oziroma t.i. »okostnjake« v omarah. Pogosto prodajalci vključijo v prodajno pogodbo tudi t.i. klavzulo »proti osmešenju« (»anti-embarrassment«), kjer zahtevajo dodatna plačila, če nastopijo določeni sprožilni dogodki, kot so npr. nadaljnja prodaja podjetja v težavah ipd. To je po navadi časovno omejeno med enim in tremi leti.

Vprašanje glede vrednosti – pomembno za na konec

Pri vrednostih podjetij moramo imeti vedno pred očmi dejstvo, da je vrednost naložbe v podjetje enaka vsoti vseh prihodnjih donosov, oziroma pričakovanih zaslužkov, ki jih naložba lahko zagotavlja lastniku, pri čemer se vsak bodoči donos diskontira na sedanjo vrednost z ustrezno diskontno mero, ki izraža tako časovno vrednost denarja kot mero tveganja. Donosnost oziroma pričakovani zaslužek splošno velja za najpomembnejši dejavnik pri vrednotenju podjetij. Pri podjetjih v težavah pa je donos oz. “prosti denarni tok” za lastnika nižji kot v preteklosti in vprašljiv v prihodnje, kar predstavlja tveganje. Podjetje v težavah je posledično vredno manj, kot je bilo vredno v njenih »boljših« časih, česar si veliko prodajalcev oz. lastnikov ne želi priznati. Tudi pri borznih podjetjih vidimo visoka nihanja v njihovih tržnih vrednostih, saj se cena delnice odziva na poslovanje podjetja (ko podjetje raste in beleži višje donose raste tudi cena delnice, v fazi upadanja s padajočimi donosnostmi, pa cena delnice upade) in odziva se na poslovno okolje oz. zunanje vplive. Večina lastnikov oz. prodajalcev podjetij v težavah pa ima pogosto v mislih neko zasidrano vrednost za svoje podjetje še iz preteklosti, kar seveda ne upošteva zaostrene situacije, v kateri je sedaj podjetje. Kot finančni svetovalec pri prodaji takšnih podjetij si tako postavljen v neugodno pozicijo, saj je potrebno prodajalcu naliti čistega vina in zadevo pogledati objektivno. Priprava ocene vrednosti podjetja je dobra osnova za nadaljnje odločitve prodajalca. Dodatno k razumevanju vrednosti pripomore priprava različnih scenarijev poslovanja s finančnim modeliranjem in uporabo različnih metod vrednotenja. Upoštevati je namreč potrebno, ali gre za prodajo pasivnemu naložbeniku ali aktivnemu, ki bo vstopil v podjetje s svojo vizijo tudi v vlogi poslovodstva, ali gre za podjetje, katerega vrednost je zaradi slabega poslovanja že padla na nivo ali pod nivo vrednosti neto premoženja….

Dejstvo je, da je najlažje in najbolje prodajati podjetje, takrat ko mu gre dobro. To je, ko podjetje beleži pozitivne trende prihodkov s potencialom za nadaljnjo rast, proizvaja izdelke ali storitve za katere obstajajo trg in kupci, razpolaga s sposobnimi zaposlenimi, ki ostajajo v podjetju tudi po prevzemu, ustrezni denarni tok, nizko tveganje izgube prihodkov… Takrat se pri pogajanjih pojavijo višji multiplikatorji, prodajalec pa lahko doseže najvišjo kupnino. Pri prodajah podjetij, ki so zašla v težave so prodajalci ta časovni moment žal zamudili, s čimer se morajo sprijazniti, na zadevo gledati objektivno v dani situaciji ter biti pripravljeni na pogajanja glede cene in pogojev. Določeni prodajalci se s tem težko spopadejo, kar predstavljam v naslednji zgodbi iz prakse.

Primer iz prakse, kako lahko vrednost hitro izpuhti

V preteklosti sem kot finančni svetovalec sodeloval pri večih prodajah podjetij v težavah in velik izziv je predstavljala prav vrednost. Na neuspehih se učimo več kot na uspehih. Tako se spominjam prodajnega postopka podjetja, ki je bilo ob začetku prodajnega postopka v lažjih težavah oz. še v obvladljivi situaciji. Podjetje je zašlo v težave, ker je en pomemben kupec, ki je predstavljal okrog petino prometa, odpovedal sodelovanje, za nadomestitev tega kupca pa je podjetje hitro sklenilo dogovor z dvema novima kupcema. Dosežene cene so bile prenizke oz. pod vrednostjo lastne cene, kar se je seveda odražalo v poslabšanju rezultata in zaslužka.  Torej ne samo en negativen učinek iz naslova izgube enega pomembnega kupca, dodala se je še izguba iz novih poslov, ki bi naj nadomestili prvotno izgubo kupca. V dejavnosti tega podjetja so bile marže nizke, obsegi poslovanja so bili pomembni. Kljub zaostrenim tekočim razmeram, smo s strani resnega, finančno močnega interesenta, ki smo mu v zreli fazi postopka dali ekskluzivno pravico do pregleda in nakupa tega podjetja, prejeli visoko ponudbo, vsaj po naši oceni. Postopek je bil voden strukturirano. Z naše strani so bile predstavljene ocenjene sinergije po prevzemu na večih poslovnih področjih, analize vzrokov težav in rešitve le teh s priporočenimi ukrepi. Prodajalec je na koncu zavrnil to ponudbo kot prenizko, prodajni postopek pa smo nato prekinili. Menili smo, da bolj ugodne ponudbe za prodajalca v kratkem času ne uspemo pridobiti. Glede na to, da prodajalec ni izkazoval pripravljenosti za nadaljnja pogajanja, smo sodelovanje prekinili. Podjetnik se je odločil, da nadaljuje z obstoječim poslovanjem in poskušal sam rešiti situacijo in izboljšati rezultate.

Ni trajalo dolgo, morda kakšno leto, ko sem zasledil objavo začetka stečajnega postopka nad tem podjetjem. Očitno so se težave še poglabljale. Naj dodam še to, da je šlo za aktivnega podjetnika, ki je v podjetju poleg lastniške funkcije aktivno sodeloval pri poslovodenju, pomagal reševati likvidnostne težave z lastnimi finančnimi sredstvi, bil pa je tudi porok svojemu podjetju pri bančnih posojilih. To pomeni, da bo upnik (banka) od njega osebno zahteval poplačilo obveznosti v delu, ki ne bo poravnan iz stečajne mase. Torej, ne samo, da je šlo podjetje v stečaj in da je podjetnikova oportunitetna izguba višina ponujene kupnine, bo prodajalec v postopku stečaja še dolžan poravnavati obveznosti, ki bodo ostale neporavnane do banke. Malo za občutek, razlika med scenarijem prodaja po ponujeni oziroma potencialno izpogajani kupnini in scenarijem rezultata stečaja je bila večmilijonska…

Zaključne misli

Težave v podjetjih so različne in tudi teža težav je različna, zato je tudi več različnih možnosti glede postopkov združitev in prevzemov podjetij v težavah. S ciljem, da se pridobi bolj široka slika, smo tematiko obravnavali zgolj splošno. V kolikor se podjetniki že nekaj časa ukvarjajo z mislimi o prodaji podjetja in so se zaradi neugodnih razmer poslovanja znašli v položaju, ko se je poslovanje podjetja močno zmanjšalo ali morda celo zaustavilo, menim, da je potrebno odločitev za prodajo podjetja sprejeti dokaj hitro. To je, ko so težave še obvladljive in rešljive brez formalnih insolvenčnih postopkov. Upoštevati je namreč potrebno dejstvo, da obstajajo potencialni kupci, ki razmišljajo dolgoročno, imajo izdelano vizijo in razpolagajo s finančnimi viri, potrebnimi za prestrukturiranje poslovanja za čas po kriznem obdobju. Čas je torej ključnega pomena. Moramo se zavedati, da postopek združitve / prevzema podjetja v težavah zahteva svoj čas in ni zaključen iz danes na jutri. Glede vrednosti pa tako, trg na koncu pokaže koliko je podjetje vredno v določenem času.

Prodaja podjetja: Kako živahni so nakupi in prodaje družb

Je korona na prodaji malih in srednjih podjetij pustila posledice? Transakcije so se sicer dogajale tudi tekom leta 2020 – predvsem take, ki so se začele že pred krizo. Več prevzemnih aktivnosti pa pričakujemo v letu 2021. Prodaja podjetja in razmisleki podjetnikov v tej smeri so se zaradi negotove situacije nekoliko umirili pri nas ter tudi v tujini. Kupci previdno čakajo v pričakovanju na morebitne ugodne nakupe, prodajalci pa bodo raje počakali na bolj gotove poslovne razmere.

Pričakovati je, da bo prodaja podjetja za lastnike postala bolj privlačna ko se bo gospodarstvo izvilo iz korona krize in se bodo po pričakovanjih cene vrnile na normalne ravni. Je pa pričakovati tudi konsolidacije zaradi priložnosti ugodnega nakupa ali preživetja, kot v vsakem kriznem obdobju.

Poslovna kondicija in prodaja podjetja

Ker se pri prevzemih pogosto kupujeta znanje in tržni delež je zelo pomembno kaj se s posli podjetja dogaja med epidemijo ter v kakšni kondiciji so oz. bodo izšla iz nje. Za marsikoga je je namreč poslovanje povsem ustavilo. Bistveno znižanje cen in zmanjšanje obsegov poslovanja beleži avtomobilska industrija, kjer se je posel za daljše obdobje skoraj v celoti ustavil. Podobno velja za panoge hotelirstva, turizma in drugih. Prodaja podjetja bo v teh panogah potekala pod drobnogledom prihodnjega razvoja panoge in predvidene stabilnosti prihodnjega poslovanja.

Več previdnosti

Prevzemniki, kot so npr. finančni skladi oz. privat equity skladi bodo iskali prevzemne tarče, ki imajo možnost in motivacijo za rast. Prodaja podjetja takim skladom ni v celoti zastala, je pa na vidiku več previdnosti, kot so pojasnili tudi pri Generali Investments. V portfelju imajo npr. podjetja z usmeritvijo v trajnostno poslovanje, visoko tehnološko razvitost ter sledenje trendom, kar vse omogoča rast.

Interes Hrvaških skladov

V preteklih letih sta bila v Sloveniji ustanovljena dva naložbena sklada (Alfi – KF Finance in Generali Investments), pri ustanavljanju katerih je pomagal tudi Evropski investicijski sklad ter SID banka. Oba omogočata lastniško financiranje malih in srednjih podjetij. Podobni skladi so bili ustanovljeni tudi na Hrvaškem. Glede na naložbeno strategijo lahko pričakujemo, da se zgodi kakšna prodaja podjetja tem skladom tudi v Sloveniji.

Previdni so tako kupci kot prodajalci

Več previdnosti je zaznati tako pri kupcih kot prodajalcih – lastniki malih in srednjih podjetij. Prodajni postopki, ki so bili v teku se sicer nadaljujejo, pri novih prodajah pa je več previdnosti. Razumnim lastnikom je jasno, da je prodaja podjetja v tem obdobju zahtevno opravilo in je treba še bolje argumentirati prodajno ceno ter konkretizirati prodajne projekcije. Ravno zaradi tega je prodaja podjetja za marsikaterega lastnika postala preveč negotova in so jo dali na »stand by« do trenutka, ko bo možno prikazati, da aktualne razmere niso bistveno vplivale na denarne tokove za lastnike.

Kako podjetje po koroni pripraviti na prodajo?

Realno pričakujemo, da bo vsaka naslednja prodaja podjetja sklenjena s primernimi varovalnimi klavzulami o navezavi kupnine na dejanske poslovne rezultate v prihodnjih letih. Ti »earn out« klavzule.

V kolikor ste v razmisleku o prodaji podjetja je treba v trenutnih časih še posebej upoštevati nekaj osnovnih pravil, kako podjetje pripraviti da se prodaja podjetja zares zgodi in katere postopke je potrebno izpeljati.

Katere sestavine so nujne pri prodaji podjetja?

Ključen je odgovor na osnovna vprašanja, ki pomenijo osnovno dobro pripravo na prodajo: Kaj dejansko prodajate, podjetje skozi deleže (share deal) ali sredstva podjetja (asset deal)? Kakšna je zahtevana cena? V kakšno obliko kupnine bi privolili, da se zgodi prodaja podjetja? Kakšne so karakteristike kupca, da bi mu delež prodali? Da lastnik pride do teh odgovorov je potrebnega nekaj dela. Ko pa so odgovori zbrani je bistveno lažje opredeliti kdo je lahko kupec in kako se pogajati.

Da bo prodaja uspešna je predhodno treba urediti še premoženjska in statusna razmerja, podjetje je treba strukturirati kot »going concern« – delujoče podjetje brez lastnika ter dokumentarno urediti poslovanje.

Je možna hitra prodaja podjetja?

Prodaja na hitro nikoli ni dobra. Če situacija ni res kritična in je hiitra prodaja podjetja (»fire sale«) res edina rešilna bilka velja prodajo premišljeno zastaviti. Hitra prodaja praviloma pomeni pritisk na ceno. Vedno v kriznih razmerah postajajo kupci previdnejši, skrbni pregledi bolj dosledni in v transakcijah zahtevanih več jamstev.

Kako vendarle v času pritiskov dvigniti ceno?

Dokazovanje prihodnjega poslovanja in denarnega toka se najlažje dokazuje z verodostojnimi poslovnimi načrti. Prodaja podjetja bo s finančnega vidika uspešnejša zaradi diverzifikacije strank oz. kupcev in panog v katerih se nahajajo saj se s tem zniža tveganje, ki je pomemben faktor cene.  Višjo ceno bo prodajalec dosegel tudi, če bo pripravljen privoliti v odlog plačila (celotni ali delni) in/ali če bo pripravljen kupnino vezati na realizirane prihodnje rezultate poslovanja. Trenutne projekcije so zelo vprašljive v kolikor v ozadju ni konkretnih dogovorov za posle zato je temu treba nameniti posebno pozornost. Zagotovo bo v naslednjih letih več pogodb sklenjenih z »earn out« klavzulami, ki kupnino vežejo na realizirano prihodnje poslovanje.

Na kaj bi morali podjetniki posebej paziti, če se v tem trenutku odločajo za prodajo?

Prodaja podjetja je lahko v tem času uspešna, če bodo podjetniki posebno pozornost namenili argumentaciji denarnega toka za podjetje in lastnike saj to opredeljuje prodajno ceno. Pomeni, da je treba presoditi ali so se v prvi polovici leta 2020 realizirale bistvene spremembe poslovanja, na področju prihodkov od prodaje, stroškov, terjatev, obveznosti, investicij ter finančnih obveznosti oz. prejetih in danih posojil glede na plane in glede na pretekla leta. V nadaljnjih korakih pa bo potrebno argumentirano prikazati razvoj pričakovanih prihodnjih poslovnih dogodkov. Najbolj smotrno je, da podjetnik pripravi več različnih scenarijev potencialnega razvoja poslovanja, da bo imel realno sliko, kako bo na podjetje gledal potencialni kupec.

3 finančni namigi za uvod v finančni finiš leta 2020

Objavljeno v reviji Kontakt, september 2020

Poslovni in finančni plani so se nam letos res prav lepo postavili na glavo. Seveda je mnogo takih podjetij, ki ljub vsemu mogočemu in nemogočemu poslujejo v okviru zastavljenega vendarle pa naj v tem prispevku opozorimo na nekaj posebnosti, ki jih upoštevajte ob vstopu v četrti kvartal poslovnega leta.

Finančno načrtovanje …

….Glede na koriščene ukrepe

Če ste v obdobju razglasitve epidemije in kasneje koristili finančne spodbude za zajezitev posledic COVID-19, kot so: subvencija za čakanje na delo, subvencija za skrajšani delovni čas, odlog in najem ugodnejših posojil, temeljni dohodek v s.p. idr. boste morali proti koncu leta preverjati ustreznost poslovnih rezultatov pogojem za dodelitev sredstev. Ob koriščenju seveda ni moglo biti jasno kakšne poslovne rezultate boste dejansko dosegli v letu 2020 in so bila sredstva več kot dobrodošla, ob počasnem prehodu v zadnjo četrtino leta pa priporočam pravočasno preverjanje, da vas ne bo bolela glava zaradi nepričakovanega vračanja sredstev.

Ključni podatek v tem kontekstu bo obseg prihodkov glede na leto 2019.

…. Za nove čase

V septembru in oktobru podjetja počasi že pričenjajo gledati tudi proti novemu poslovnemu letu in tokrat bo načrtovanje še posebej zanimivo in zahtevno. Standardnim tveganjem se bo tokrat pridružila še negotovost zaradi vpliva COVID-19.

Kako vkomponirati predvidene vplive? Najlažje to napravimo tako, da skušamo na podlagi gospodarskih in panožnih napovedi, ki upoštevajo vpliv COVID-19, pripraviti različne scenarije razvoja poslovanja. Načrt naj bo pripravljen v več različicah – scenarijih ‘kaj če’, od ‘normalnega’ (buisiness as usual) do skrajno pesimističnega. Ti scenariji bodo dali sliko o tem, ali bo denarni tok omogočal preživetje in normalno poslovanje podjetja in katere aktivnosti bo treba izvesti ob morebitni realizaciji posameznih tveganj. Tukaj je potrebno poudariti, da to ne velja samo za velika podjetja, tam tak mehanizem izvajajo že zaradi nujne skrbnosti, temveč bo predvsem pomemben za mala in srednja podjetja, ki načrtovanju poslovanja in znotraj tega denarnih tokov, praviloma v preteklosti niso posvečala primerne pozornosti.

Posebno pozornost pri načrtovanju tokrat posvetite analiziranju obstoječih in novih kupcev in uresničljivosti načrtovane prodaje ter izterljivosti terjatev.

Izboljšajte obseg obratnega kapitala

Zdaj ste verjetno že ugotovili, da je uganka obratnega kapitala v letošnjem letu še malo bolj začinjena. Torej, kako balansirati zaloge, kratkoročne poslovne terjatve in kratkoročne poslovne obveznosti, da ohranite dobro poslovno sliko za banke in poslovne partnerje ter se finančno ne izčrpate?

V tem zapisu z besedno zvezo obratni kapital mislimo na razliko med neto kratkoročnimi poslovnimi sredstvi (brez denarja in njegovih ustreznikov) in kratkoročnimi poslovnimi obveznostmi. Kadar se nam zgodi, da so zaloge in kratkoročne poslovne terjatve višje od kratkoročnih poslovnih obveznosti, imamo torej pozitiven neto obratni kapital, pomeni, da moramo del svojih kratkoročnih sredstev financirati z dodatnimi, ponavadi zunanjimi viri. Lahko to kaže tudi na to, da moramo svoje obveznosti poravnavati prej kot lahko imamo poplačane terjatve.

Obseg zalog bomo kratkoročno težko spremenili. Lahko se poslužimo just-in time nabav, popustov pri prodaji in drugih poti, ki zagotovijo hitrejši obrat vendar bo to še vedno vzelo precej časa.

Na področju terjatev lažje vzpostavite učinkovit nadzor in izterjavo zapadlih in neizterjanih terjatev. To opravilo v podjetjih, ki nimajo za to vzpostavljenih služb, praviloma spada med »neprijetna« in zato tista, ki se jih odloži. Pa vendar je to denar, ki ste ga že zaslužili in so vam ob enem s proizvodnjo ali izvedbo storitve, že nastali tudi stroški, ki ste jih morali poravnati. Pri neizterjanih terjatvah gre v resnici za trojni negativni učinek. Ob enem so nam nastali stroški, ki smo jih morali poravnati, na drugi strani je nastal prihodek od katerega bo potrebno plačati DDV in v primeru pozitivne davčne osnove še DDPO, denarja pa še vedno in tako nimamo prepotrebnega denarnega toka za poslovanje. Analize kažejo, da je tekoča izterjava ključna, za uspešnost poplačila tudi v kriznih razmerah.

Obratni kapital lahko znižujemo tudi tako, da svojim dobaviteljem predlagamo daljše plačilne roke. V času COVID-19 so tukaj nekateri dobavitelji izigrali argument moči in skoraj enostransko skrajšali plačilne roke (enako se je zgodilo pri velikih kupcih), kar je nekatera finančno šibka podjetja pripeljalo v resne finančne težave. Umirjanje gospodarskih razmer bo ponovno omogočilo odpiranje tovrstnih tem.

Ob tej temi gre zapisati, da so kljub, trenutno res ugodnim pogojem financiranja, praviloma notranji viri financiranja (izterjava in skrajševanje obračanja terjatev ter podaljševanje rokov plačil pri dobaviteljih) najugodnejši.

Na splošno v letošnjem letu pričakujemo, da se bo obseg obratnega kapitala, glede na prejšnja leta povečeval, saj so se ob enem daljšali roki plačil terjatev in zaostrovali roki za plačilo obveznosti.

V opomin in poduk …

Kljub temu, da prevladuje občutek postopnega okrevanja in normalizacije poslovanja je treba poudariti, da naj podjetja proti koncu leta še posebej natančno spremljajo kazalnike likvidnosti in kapitalske ustreznosti. Poslovodstvom (torej upravam in direktorjem) zakonodaja v časih znižane likvidnosti namreč nalaga zelo skrbno ravnanje. Direktorji so, ne glede na velikost podjetja, zavezani ravnati s profesionalno skrbnostjo po načelih poslovno-finančne stroke in presojati ali je morda podjetje postalo insolventno, kar bi lahko bila osnova za pričetek ukrepov finančnega prestrukturiranja (stečaj, prisilna poravnava, preventivno prestrukturiranje).

Zagotovite primerno razmerje dolga in kapitala (D/E)

Podjetje (poslovodstvo) je vseskozi dolžno vzdrževati primerno razmerje med dolgom in kapitalom. Razmerje po eni strani vpliva na zmožnost novega zadolževanja in izvajanje novih investicij, po drugi strani pa poslovodstvom nalaga budno spremljaje in zagotovitev dodatnega (svežega) kapitala kadar obstaja tveganje kapitalske neustreznosti. Spremljanje tega parametra bo proti koncu leta bistveno, saj bodo upniki presojali ali ste kapitalsko ustrezni in plačilno sposobni.

Tekom prejšnje krize se je počasi a vztrajno izoblikovala tudi praksa konverzije dolga v kapital, ki lahko pomeni finančno krepitev podjetja a ob enem obstoječim lastnikom odvzame (vsaj del) vpliva. Kljub morebitni mikavni ponudbi (ali celo zahtevi) upnikov, da dolg preoblikujete v kapital priporočamo tehten razmislek.