Po desetletju, ki je bilo glede števila prevzemov podjetij rekordno, tako v Sloveniji kot v svetu, se je ta aktivnost v zadnjem mesecu skoraj popolnoma ustavila. Da osvetlim – v obdobju pred COVID-19 smo imeli na trgu veliko količino denarja, ki je iskal zanimive investicije. Na eni strani smo imeli strateške investitorje, ki so s presežki denarja iskali zanimive povezave za širjenje trgov, diverzifikacijo produktne lestvice, stroškovno optimizacijo proizvodnje v »cenejši« Sloveniji ipd. Na drugi strani so kupovali finančni investitorji, ki so iskali zanimive naložbe s potencialno nadpovprečno visoko srednjeročno donosnostjo. In oboji so imeli (poceni) denarja na pretek. Nekako smo dobili občutek, da se uspešna podjetja komaj otepajo prevzemnih ponudb.

CORONA prevzemi in kaj bo sledilo gospodarskemu šoku?

Praviloma se podjetja v teh dneh in se bodo vsaj še nekaj mesecev borila predvsem z zagotavljanjem varnosti sodelavcev, obvladovanjem dobavnih verig, balansiranjem likvidnosti, radikalnim znižanjem naročil in upadom prodaje. Mnoga bo pričujoča situacija likvidnostno popolnoma izčrpala. Ob enem se bo, kljub državnim pomočem in jamstvom, očitno dražil tudi denar. Od situacije, ko so lastniki podjetij lahko strateško razmišljali o trenutku prodaje, ko bodo maksimirali izkupiček, do situacije, ko bo morda prodaja edina možnost za zagotovitev nadaljevanja poslovanja je, pomenljivo, minilo le »nekaj dni«.

Kljub temu, da je trenutna gospodarska kriza zares specifična, saj bo tako ali drugače vplivala na večino panog, ob enem pa je v primerjavi s tipičnimi cikličnimi poslabšanji gospodarstva, geografsko gledano precej simetrična, se bo prevzemna aktivnost v tej krizi obnašala precej podobno kot ob ostalih gospodarskih obratih. Predvsem kupci z močnimi kapitalskimi ozadji bodo dobili priložnost »ugodnih« prevzemov, prodajalci pa bodo pri zaključevanju prodaj hiteli in iskali gotovost v smislu »bolje drži ga, kot lovi ga«.

Vsaka kriza nudi priložnost za konsolidacijo. Trenutna umiritev na področju prevzemov je predvsem zatišje, ko lahko kapitalsko močni investitorji zajamejo sapo in strateško razmislijo katere naložbe bodo finančno in strateško koristile njihovim portfeljem.

Ocenjujem, da bo prevzemno aktivnost letos in vsaj še v prihajajočem letu močno zaznamovalo:

  • Znižanje likvidnosti in negotovo napovedovanje prihodnjega poslovanja.
  • Visoka stopnja negotovosti bo vplivala na ocene vrednosti. V praksi bo na donosu zasnovan način (diskontiranje prihodnjih denarnih tokov), kjer natančno načrtujemo prihodnje poslovanje konkretnega podjetja vsaj začasno primernejši kot način tržnih primerjav.
  • Poslabševanje razmerja D/E (dolg/kapital) tako na strani kupcev kot prodajalcev.
  • Strošek dolga se bo dvignil (višje obrestne mere za podjetja) ob enem bodo ostrejši pogoji financiranja.
  • Več dogovorov bo vsebovalo ti. »earnout« klavzule – vezavo višine in trenutka izplačila kupnine na prihodnje poslovanje, ob enem bodo tudi višji zneski »zadržane kupnine« za pokrivanje jamstev prodajalca. Pri obojem bo tudi za prodajalca zelo pomembno, da tekoče preverja plačilno sposobnost kupca in pridobi njegova zadostna jamstva.
  • Dvig pogajalske moči kupcev.
  • Omejene možnosti poslovnih sestankov in pogajanj »v živo«.

Priložnosti prevzemov v času COVID-19

V času gospodarskega obrata so v dobri poziciji predvsem kupci s stabilno kapitalsko strukturo in visoko kreditno sposobnostjo. Praviloma prevzemi v času krize za kupca dolgoročno pomenijo višjo donosnost zaradi različnih razlogov, eden so nižja vrednotenja drugi bolj praktičen pa grajenje strateških prednosti, med tem ko se večina konkurentov ukvarja z lastnim preživetjem.

Priložnost predstavljajo tudi investicije v podjetja, ki niso nujno povezana z osnovno dejavnostjo in bolj predstavljajo finančno kot strateško naložbo. Gre za podjetja, ki imajo šibko kapitalsko strukturo, so zadolžena vendar imajo na drugi strani skozi finančno in poslovno prestrukturiranje dovolj zanimivo donosnost iz poslovanja.

Prodaja podjetja v obdobju negotovosti

Zagotovo sedaj ni čas za panične prodaje deležev po (pre)nizkih cenah. V kolikor ste o prodaji razmišljali, vendar aktivnosti še niste začeli pred COVID-19, vam priporočam, da tovrstne aktivnosti odložite za nekaj mesecev. V tem obdobju natančno spremljajte poslovanje in pripravite različne scenarije razvoja poslovanja, ki bodo imeli močan vpliv na vrednost in možnost prodaje.

Rek »Strah ima velike oči …«, bo zagotovo vplival na skrbne preglede in pogajanja. Bolje bodo izšli tisti prodajalci in kupci, ki bodo sposobni ohraniti hladno glavo in objektiven pogled na podjetje.

Med etiko in priložnostjo

Ocenjujem, da bo v tem in naslednjem letu veliko zanimivih prevzemnih priložnosti. Kljub temu, da je prodaja deleža lahko zelo zanimiv in donosen način izstopa iz lastništva, se bo v trenutnih razmerah nekaj prevzemov zgodilo tudi zaradi nuje prodajalca. Generalno gledano je vsako nadaljevanje posla in zagotovitev predpostavke »going concern« dobro, saj ohranimo delovna mesta in dodano vrednost. Vendar nekdo ostane brez svojega premoženja oz. z zelo nizkim izkupičkom, kar se v normalni gospodarski situaciji, predpostavljam, ne bi zgodilo. Lastnikom in direktorjem v tej težki likvidnostni situaciji svetujem predvsem previdnost pri zadolževanju kjer je možna konverzija dolga v kapital (upnik postane lastnik), v postopkih prodaj pa naj se dobro podučijo in upoštevajo ali je prodaja zares v korist njih in podjetja.