Mateja Ahej, Targo finance
Objavljeno v reviji Kontakt, september 2020
Poslovni in finančni plani so se nam letos res prav lepo postavili na glavo. Seveda je mnogo takih podjetij, ki ljub vsemu mogočemu in nemogočemu poslujejo v okviru zastavljenega vendarle pa naj v tem prispevku opozorimo na nekaj posebnosti, ki jih upoštevajte ob vstopu v četrti kvartal poslovnega leta.
- Finančno načrtovanje …
….Glede na koriščene ukrepe
Če ste v obdobju razglasitve epidemije in kasneje koristili finančne spodbude za zajezitev posledic COVID-19, kot so: subvencija za čakanje na delo, subvencija za skrajšani delovni čas, odlog in najem ugodnejših posojil, temeljni dohodek v s.p. idr. boste morali proti koncu leta preverjati ustreznost poslovnih rezultatov pogojem za dodelitev sredstev. Ob koriščenju seveda ni moglo biti jasno kakšne poslovne rezultate boste dejansko dosegli v letu 2020 in so bila sredstva več kot dobrodošla, ob počasnem prehodu v zadnjo četrtino leta pa priporočam pravočasno preverjanje, da vas ne bo bolela glava zaradi nepričakovanega vračanja sredstev.
Ključni podatek v tem kontekstu bo obseg prihodkov glede na leto 2019.
…. Za nove čase
V septembru in oktobru podjetja počasi že pričenjajo gledati tudi proti novemu poslovnemu letu in tokrat bo načrtovanje še posebej zanimivo in zahtevno. Standardnim tveganjem se bo tokrat pridružila še negotovost zaradi vpliva COVID-19.
Kako vkomponirati predvidene vplive? Najlažje to napravimo tako, da skušamo na podlagi gospodarskih in panožnih napovedi, ki upoštevajo vpliv COVID-19, pripraviti različne scenarije razvoja poslovanja. Načrt naj bo pripravljen v več različicah – scenarijih ‘kaj če’, od ‘normalnega’ (buisiness as usual) do skrajno pesimističnega. Ti scenariji bodo dali sliko o tem, ali bo denarni tok omogočal preživetje in normalno poslovanje podjetja in katere aktivnosti bo treba izvesti ob morebitni realizaciji posameznih tveganj. Tukaj je potrebno poudariti, da to ne velja samo za velika podjetja, tam tak mehanizem izvajajo že zaradi nujne skrbnosti, temveč bo predvsem pomemben za mala in srednja podjetja, ki načrtovanju poslovanja in znotraj tega denarnih tokov, praviloma v preteklosti niso posvečala primerne pozornosti.
Posebno pozornost pri načrtovanju tokrat posvetite analiziranju obstoječih in novih kupcev in uresničljivosti načrtovane prodaje ter izterljivosti terjatev.
- Izboljšajte obseg obratnega kapitala
Zdaj ste verjetno že ugotovili, da je uganka obratnega kapitala v letošnjem letu še malo bolj začinjena. Torej, kako balansirati zaloge, kratkoročne poslovne terjatve in kratkoročne poslovne obveznosti, da ohranite dobro poslovno sliko za banke in poslovne partnerje ter se finančno ne izčrpate?
V tem zapisu z besedno zvezo obratni kapital mislimo na razliko med neto kratkoročnimi poslovnimi sredstvi (brez denarja in njegovih ustreznikov) in kratkoročnimi poslovnimi obveznostmi. Kadar se nam zgodi, da so zaloge in kratkoročne poslovne terjatve višje od kratkoročnih poslovnih obveznosti, imamo torej pozitiven neto obratni kapital, pomeni, da moramo del svojih kratkoročnih sredstev financirati z dodatnimi, ponavadi zunanjimi viri. Lahko to kaže tudi na to, da moramo svoje obveznosti poravnavati prej kot lahko imamo poplačane terjatve.
Obseg zalog bomo kratkoročno težko spremenili. Lahko se poslužimo just-in time nabav, popustov pri prodaji in drugih poti, ki zagotovijo hitrejši obrat vendar bo to še vedno vzelo precej časa.
Na področju terjatev lažje vzpostavite učinkovit nadzor in izterjavo zapadlih in neizterjanih terjatev. To opravilo v podjetjih, ki nimajo za to vzpostavljenih služb, praviloma spada med »neprijetna« in zato tista, ki se jih odloži. Pa vendar je to denar, ki ste ga že zaslužili in so vam ob enem s proizvodnjo ali izvedbo storitve, že nastali tudi stroški, ki ste jih morali poravnati. Pri neizterjanih terjatvah gre v resnici za trojni negativni učinek. Ob enem so nam nastali stroški, ki smo jih morali poravnati, na drugi strani je nastal prihodek od katerega bo potrebno plačati DDV in v primeru pozitivne davčne osnove še DDPO, denarja pa še vedno in tako nimamo prepotrebnega denarnega toka za poslovanje. Analize kažejo, da je tekoča izterjava ključna, za uspešnost poplačila tudi v kriznih razmerah.
Obratni kapital lahko znižujemo tudi tako, da svojim dobaviteljem predlagamo daljše plačilne roke. V času COVID-19 so tukaj nekateri dobavitelji izigrali argument moči in skoraj enostransko skrajšali plačilne roke (enako se je zgodilo pri velikih kupcih), kar je nekatera finančno šibka podjetja pripeljalo v resne finančne težave. Umirjanje gospodarskih razmer bo ponovno omogočilo odpiranje tovrstnih tem.
Ob tej temi gre zapisati, da so kljub, trenutno res ugodnim pogojem financiranja, praviloma notranji viri financiranja (izterjava in skrajševanje obračanja terjatev ter podaljševanje rokov plačil pri dobaviteljih) najugodnejši.
Na splošno v letošnjem letu pričakujemo, da se bo obseg obratnega kapitala, glede na prejšnja leta povečeval, saj so se ob enem daljšali roki plačil terjatev in zaostrovali roki za plačilo obveznosti.
V opomin in poduk …
Kljub temu, da prevladuje občutek postopnega okrevanja in normalizacije poslovanja je treba poudariti, da naj podjetja proti koncu leta še posebej natančno spremljajo kazalnike likvidnosti in kapitalske ustreznosti. Poslovodstvom (torej upravam in direktorjem) zakonodaja v časih znižane likvidnosti namreč nalaga zelo skrbno ravnanje. Direktorji so, ne glede na velikost podjetja, zavezani ravnati s profesionalno skrbnostjo po načelih poslovno-finančne stroke in presojati ali je morda podjetje postalo insolventno, kar bi lahko bila osnova za pričetek ukrepov finančnega prestrukturiranja (stečaj, prisilna poravnava, preventivno prestrukturiranje).
- Zagotovite primerno razmerje dolga in kapitala (D/E)
Podjetje (poslovodstvo) je vseskozi dolžno vzdrževati primerno razmerje med dolgom in kapitalom. Razmerje po eni strani vpliva na zmožnost novega zadolževanja in izvajanje novih investicij, po drugi strani pa poslovodstvom nalaga budno spremljaje in zagotovitev dodatnega (svežega) kapitala kadar obstaja tveganje kapitalske neustreznosti. Spremljanje tega parametra bo proti koncu leta bistveno, saj bodo upniki presojali ali ste kapitalsko ustrezni in plačilno sposobni.
Tekom prejšnje krize se je počasi a vztrajno izoblikovala tudi praksa konverzije dolga v kapital, ki lahko pomeni finančno krepitev podjetja a ob enem obstoječim lastnikom odvzame (vsaj del) vpliva. Kljub morebitni mikavni ponudbi (ali celo zahtevi) upnikov, da dolg preoblikujete v kapital priporočamo tehten razmislek.